Ercigoj Art – vezene umetnine

Vezenje Ercigoj že 90 let izdeluje vezenine, ki se dotikajo umetnosti. Znanje najzahtevnejših vezenin črpamo iz bogate zgodovine vezenja praporov. Mnogo zahtevnih motivov na praporih je bilo izdelano na osnovi fresk, oljnih slik, kipov in podobnih umetniških stvaritvah. Tehnike vezenja smo izpopolnili do te mere, da lahko z iglo in sukancem izrazimo vsak motiv. Naše vezenje je tako preseglo okvir izdelkov in postalo edinstven medij za umetniško izražanje. Galerija umetniških vezenih slik je na ogled na naslovu www.ercigojart.com.

Projekt Ercigoj Art smo začeli z avtorskimi slikami, ki smo jih izdelali po predlogah fotografij. Največja vezena slika, ki smo jo izdelali v našem podjetju, je slika Stari Arabec, izdelana po fotografiji, ki jo je posnel Arne Hodalič. S plastmi vezenja smo ustvarili razbrazdani obraz starega moža, ki zaradi prepletanja različnih stilov vezenja ustvarja vtis resnične, žive slike.
S to vezenino smo se odmaknili od tradicionalne slike, saj vezenina visi prosto, kot tapiserija, in ni napeta na okvir.

Kasneje smo se z željo po še večjem umetniškem izražanjem skozi vezenje povezali z nekaterimi vidnejšimi slovenskimi slikarji. Tako smo Izdelali več vezenih slik velikih formatov.
Vsaka slika je popolnoma samostojen projekt. Izdelava posamezne slike traja več mesecev.

Največji izziv pri teh projektih je poiskati ravnotežje med našo interpretacijo motiva za vezenje in željami oziroma specifičnim slogom slikarja. Končni rezultat mora biti umetnina, ki temelji na sodelovanju in pri kateri je vezenje kot medij izkoriščen do popolnosti.
Izdelali smo vezene slike stilsko zelo različnih slikarjev, ki za naracijo zgodb uporabljajo različne sloge.

Za vsako sliko izdelamo več študij. Pri izdelavi vezenine vseskozi sodelujemo z umetnikom, od izbire barv do izbire predlaganih tehnik vezenja. Tako sodelovanje se je izkazalo za ključno, saj so postopki, zaporedja, nanašanje plasti in barv pogosto enaki, kot bi jih uporabil slikar pri slikanju na platno.

Plesničarjev “Regreativec”, ki v dvignjeni roki drži regratovo lučko, je parabola človeških želja, hrepenenj in prikazni. Te, na videz v očeh opazovalca iracionalne, nas “spravijo v pogon” in dodajo smisel naši eksistenci. Osrednja in temeljna vloga, ki jo »idée fixe« igra v življenju posameznika, je ostro izražena skozi perspektivo in kompozicijo. Pogled iz ptičje perspektive na Regreativčevo iztegnjeno telo je vseprisotna; njegova »idée fixe« ne pušča prostora ničemur drugemu. Mehke travnate preproge pod nogami se dotika samo s konicami prstov. Na videz skoraj poleti na krilih svojih hrepenenj.
Z uporabo različnih tehnik vezenja za regrat (impresionistično mešanje barv) in za regreativca (fokusirana, ostra in kontrastna vezenina) je efekt perspektive še bolj poudarjen.

“Homoid” Uroša Weinbergerja je človeku podobno bitje.
Podoba je vzeta z interneta, v izvirniku je bila to fotografija dečka s puško v roki, ki je bila na ovitku otroške igrače. To je bilo izhodišče za nadaljnjo gradnjo kompozicije. Slika je grajena iz dveh osnovnih plasti, prva v ozadju prikazuje dečka brez orožja, preko katerega je na drugi plasti dominantno, s črtno risbo slikan Homoid. On je simbolično bitje, ki predstavlja demona, sodobnega mehaniziranega državnega uslužbenca – vojaka.
z nežnimi barvnimi prelivi sukancev v spodnji plasti dečka, ki so v strogem kontrastu z močnimi barvami in tršimi linijami Homoida, smo uspeli prikazati avtorjevo vizijo.

Zgodba slike “Po napornem delavniku” Vladimirja Lebna je povzeta po resničnem življenju potepuških psov v Moskvi, ki se vsak dan vozijo z metroji na mestno smetišče, kjer iščejo hrano, zvečer pa se vračajo domov. Slika jih je zajela v trenutku, ko po napornem delavniku med vožnjo domov počivajo na vlaku.
Z vezenino smo ujeli kontrast med hladnimi stenami, osvetljenimi z neonsko razsvetljavo ter kožuhi psov, ki z mehkimi barvnimi prelivi zaživijo.

Kobalova slika “Doževe sanje” sodi v serijo Prepovedano mesto, ki je nastala zato, ker je umetnik želel upodobiti človekove skrite želje, strahove, nočne more, skratka vse, kar imamo stlačenega v podzavesti.
Osamljene stavbe zato ne odražajo zgolj pogleda v umetnikovo žrelo podzavesti, pač pa simbolizirajo tako samega človeka kakor družbo nasploh. Slike je poskušal ujeti v drobnih ponavljanjih detajlov, v natančno izrisanih fasadah, ki se ponavljajo v fraktalni nedogled in izginjajo v nejasnih horizontih.
Doževe sanje s plastmi vezenja natančno posnema zgodbo slike – v ozadju, znotraj ‘doževe palače’, je živahno modro nebo, svetloba, ki je v strogem kontrastu z zunanjostjo palače, ki je zavita v gosto sivo meglo.

V naši spletni galeriji www.ercigojart.com si lahko vezenine ogledate tudi pod veliko povečavo.